KPK poslancem posredovala predloge za izboljšavo boja proti korupciji

Komisija je v dopisu predstavila nekatere ključne spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jih zagovarja dlje časa in so po njeni oceni nujne za izboljšanje dela in učinkovitost KPK ter posledično preprečevanja korupcije.

Menijo, da je treba postopek pred komisijo za hitrejše in bolj učinkovito obravnavo bolje doreči. KPK ob prekrškovnem in upravnem postopku najbolj pomembne odločitve namreč izdaja na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka, ki je urejen v zakonu, vendar zaradi nejasnosti postopka prihaja do nerazumevanja in nasprotujočih interpretacij, pa tudi zlorabe procesnih pravic obravnavanih in sodišč, so zapisali.

"Sankcije pogosto niso dovolj učinkovite"

Sankcije po mnenju KPK pogosto niso dovolj učinkovite. Predlagajo zvišanje glob za prekrške in uvedbo dodatnih upravnih sankcij za ugotovljene kršitve, kot so znižanje ali zadržanje plače. Uvesti je treba tudi sankcije za kršitev integritete, denimo začasno prepoved opravljanja določenih funkcij.

Predlagajo tudi, naj se v zakonu jasno in primerljivo za različne skupine funkcionarjev opredeli, katere dodatne dejavnosti pri pravilih o nezdružljivosti funkcij so dovoljene. Nezdružljivost je zdaj namreč razpršena po številnih zakonih, kar vodi v pravno praznino in neenakovreden položaj različnih funkcionarjev.

Zavzemajo se tudi za jasnejšo in enostavnejšo ureditev lobiranja ter opredelitev javnega razvida, v katerega bi se zavoljo transparentnosti in zakonitosti vpisale osebe, ki so povezane z interesnimi organizacijami.

Poleg ustreznega zakonodajnega okvirja pa je po mnenju KPK pomemben tudi dobro delujoč sistem preiskovanja in pregona koruptivnih ravnanj, so še izpostavili v dopisu. Zato je treba okrepiti delo organov preiskovanja, pregona in razsojanja za hitre in učinkovite postopke v primeru korupcijskih kaznivih dejanj.

"Spremembe morajo biti sprejete v dialogu"

Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad, ki je aprila nastopila mandat na čelu komisije, je v izjavi za medije pojasnila, da so novim poslancem posredovali predloge za izboljšavo boja proti korupciji, saj se strinjajo, da je treba boj proti korupciji okrepiti. Več strank je namreč pred volitvami med svojimi ključnimi usmeritvami poudarjalo ravno boj proti korupciji.

Kot je pri tem poudarila predsednica, pa "morajo biti spremembe sprejete v dialogu, da ugotovijo, ali so že vzpostavljeni nekateri mehanizmi, ki pa jih treba uporabljati drugače ali bolje".

O morebitnem združevanju KPK z drugimi organi, denimo s specializiranim državnim tožilstvom, pa je dejala, da so instituti, ki spadajo pod delovanje komisije, drugačni od pregona kaznivih dejanj tožilstva. Ločevanje teh področij je tudi bolj učinkovito za preprečevanje korupcije.

Poudarila je tudi protikorupcijsko direktivo EU, ki jo je v torek dokončno potrdil Svet EU, Slovenija pa jo mora v notranji red prenesti v dveh letih. Direktiva poudarja preventivo ter zahteva obstoj ločenih, funkcionalno neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in za pregon kaznivih dejanj s področja korupcije. Direktiva torej utrjuje prav tak sistem, ki je v Sloveniji že vzpostavljen, so pri tem poudarili na komisiji.